Nov 24
2006

Digitalna revolucija – nočna mora avtorskega prava

17:59, published in category: law

UVOD, ZGODOVINA, PRAVNA UREDITEV

Avtorsko pravo (nem. Urheberrecht, ang. copyright law) je skupek pravnih pravil, ki spodbujajo ustvarjalnost. Skupaj s pravom industrijske lastnine tvorita pravo intelektualne lastnine (nem. geistiges Eigentum, angl. intellectual property). Avtorska pravica je ustvarjalčeva nagrada za stvaritev.

Avtorsko pravo ima srednje dolgo zgodovino. Antika in srednji vek avtorskega prava ne poznata. Pojavi se kmalu po iznajdbi tiska, sprva v obliki podeljenih privilegijev. Prav v današnjem času pa je avtorsko pravo postavljeno pred svojo največjo preizkušnjo. Digitalne tehnologije, še posebej internet, bije z njim neusmiljen boj.

Med ameriško pravno ureditvijo avtorskega prava in kontinentalno (evropsko) ureditvijo je mnogo razlik. Imamo sicer nekaj mednarodnih aktov (WCT, TRIPs,…), popolne unifikacije pravil pa še nismo dosegli. Slovenija, kot država članica EU, ima pravna pravila na tem področju, v celoti usklajena z direktivami ES (Direktiva 2004/48/ES). Temeljni nacionalni predpis je Zakon o avtorski pravici in sorodnih pravicah (ZASP). Zadnjo spremembo je zakon doživel letos in sicer z novelo C.

Največji zavezniki in borci za avtorske pravice so močni lobiji ameriške filmske in glasbene industrije (primeri Napster, Kazaa,…), pod tezo »strožje varstvo avtorstva koristi ustvarjalcem in tako tudi družbi«, ki jo sicer moderne študije že zanikajo.

KJE JE SRŽ PROBLEMA?

Internet, kot paradni konj tehnološkega razvoja je vsekakor izjemen izziv za mnoga pravna področja, ki jim tradicionalna pravna pravila niso bila kos. Digitalne rešitve so kršitve avtorske pravice naredile take enostavne in brezskrbne, da je sleherni »pirat« izgubil čut za protipravnost svojega ravnanja. Pri čemer krajo materialnih stvari vsakdo obsoja pa je pri intelektualnih stvaritvah oz. dematerializiranih stvareh človek izgubil sleherni čut, da počne nekaj narobe. Množično kršenje avtorske pravice je v tem specifičnem mediju ušlo izpod nadzora – neskončno veliko informacijskih impulzov, neskončen pretok informacij, medesbojna povezanost neskončno veliko uporabnikov.

Poleg aspekta dematerializacije je posebnega pomena tudi »anonimnost« kršiteljev, kar povzroča neskončno množico nesankcioniranih primerov in hkrati otežuje učinkovit pregon storilcev.

SE PRAVO TEMU PRILAGAJA?

Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (World Intellectual Property Organization – WIPO) je decembra 1996 sprejela dva pomembna mednarodna akta: WIPO Copyright Treaty (WCT) in WIPO Performances and Phonograms Treaty (WPPT). Evropska unija je prav tako, z že omenjeno Direktivo 2004/48/ES, prilagodila pravila, posledično pa s tem tudi Slovenija. Proces seveda še ni končan. Ta čas se pripravljajo nove modernizacije pravil.

CREATIVE COMMONS KOT REŠITEV?

Creative Commons je nov, moderen režim avtorskega prava, ki se je pojavil leta 2001 (pri nas smo pred časom proslavljali prvo obletnico). Pojavi se kot odziv na zapleten in neučinkovit sistem avtorskega prava v času digitalne revolucije, z namenom služiti javnemu interesu. Avtorska pravica daje avtorjem določena upravičenja. Creative Commons želi olajšati avtorjem, da izkoriščajo ta upravičenja na načine, ki jih ostali lahko razumejo. Več o tem pa v enem izmed naslednjih prispevkov.

Respond now!