Mar 10
2007

Je Salomonova sodba zgrešena?

00:00, published in category: law

Po dolgem času spet nekaj pravniškega – z malenkostjo filozofskega navdiha. Že nekaj dni me namreč bega primer, ki smo ga pred časom obravnavali na predavanju arbitražnega prava. Salomonova sodba je verjetno veliki večini poznana. Salomon1, izraelski kralj, znan po izjemni moči in modrosti.

Dobro in natančno preberimo torej znamenito Salomonovo sodbo:

Salomonova sodba (1. knjiga kraljev 3,16-28)

16 Tedaj sta prišli h kralju dve vlačugi in stopili predenj. 17 Ena od žen je rekla: »O, moj gospod, jaz in ta žena stanujeva v isti hiši. V njeni navzočnosti sem rodila v hiši. 18 Tri dni po mojem porodu je rodila tudi ta žena. Bili sva skupaj, nikogar drugega ni bilo pri naju v hiši; sami sva bili v hiši. 19 Sin te žene pa je ponoči umrl, ker je ležala na njem. 20 Sredi noči je vstala, vzela mojega sina z moje strani, medtem ko je tvoja dekla spala, in ga dela sebi v naročje; svojega mrtvega sina pa je položila meni v naročje. 21 Ko sem zjutraj vstala, da bi sina podojila, glej, je bil mrtev. Ob jutranjem svitu sem si ga natančno ogledala, in glej, to ni bil moj sin, ki sem ga rodila.« 22 Druga žena pa je rekla: »Ne, živi otrok je moj sin, mrtvi pa je tvoj!« Ta je rekla: »Ne, mrtvi je tvoj sin, živi pa je moj!« Tako sta se prerekali pred kraljem.

23 Tedaj je kralj rekel: »Ena pravi: “Moj sin je ta, ki živi; mrtvi pa je tvoj.” Druga pa pravi: “Ne, mrtvi je tvoj sin, živi pa je moj.”« 24 In kralj je rekel: »Prinesite mi meč!« Ko so prinesli pred kralja meč, 25 je kralj rekel: »Presekajte živega otroka na dvoje in dajte polovico eni, polovico pa drugi!« 26 A žena, katere sin je bil živ, je rekla kralju, kajti zaradi sina se ji je trgalo srce: »O, moj gospod, dajte njej živega otročička in nikar ga ne umorite!« Druga pa je rekla: »Ne bo ne moj ne tvoj, presekajte ga!« 27 Tedaj je kralj odgovoril in rekel: »Prvi dajte živega otročička in nikar ga ne umorite: ona je njegova mati!« 28 Ves Izrael je slišal o razsodbi, ki jo je izrekel kralj. Navdal jih je strah pred kraljem, ker so videli, da je Božja modrost v njem za izrekanje razsodbe.

Čeprav razsodba, na prvi pogled, deluje zelo domiselno in bistroumno, se kljub temu pri podrobni gramatikalni analizi besedila pojavi nekaj nejasnosti, ki bi lahko zamajale mogočno razsodbo, simbol za pravičnost in inteligenco.

Kaj natančno ustvarja preglavice?

19 Sin te žene pa je ponoči umrl, ker je ležala na njem.

Če je to druga žena videla, zakaj ni reagirala?

20 Sredi noči je vstala, vzela mojega sina z moje strani, medtem ko je tvoja dekla spala, in ga dela sebi v naročje; svojega mrtvega sina pa je položila meni v naročje.

Zakaj je žena to brezbrižno opazovala?

21 Ko sem zjutraj vstala, da bi sina podojila, glej, je bil mrtev. Ob jutranjem svitu sem si ga natančno ogledala, in glej, to ni bil moj sin, ki sem ga rodila.

Kako je to ugotovila šele zjutraj, če pozna vso dogajanje pred tem?

26 A žena, katere sin je bil živ, je rekla kralju “ kajti zaradi sina se ji je trgalo srce: »O, moj gospod, dajte njej živega otročička in nikar ga ne umorite!« Druga pa je rekla: »Ne bo ne moj ne tvoj, presekajte ga!«

Omenjeni izjavi lahko interpretiramo na več načinov. Kaj če je prvi ženi, ki ni hotela smrti otroka, bilo le žal za to kar je storila? Kaj če jo je samo pekla vest? Omenjen scenarij je več kot verjeten. Vendarle pa je izjava druge žene zato toliko bolj nerazumljiva. Bi prava mati lahko želela kaj takšnega? Je mogoče razlog za to samo nezrelost prave matere in pomanjkanje materinskih čustev?

27 Tedaj je kralj odgovoril in rekel: »Prvi dajte živega otročička in nikar ga ne umorite: ona je njegova mati!«

Salomon trdi, da je ugotovil kdo je otrokova mati. Tukaj se pojavi zadnje in najbolj bistveno vprašanje: Je res prisodil otroka pravi materi, ali pa samo materi, ki je bila za otroka bolj primerna, čeprav ni bila njegova mati? Salomonova odločitev vsekakor zahteva določeno skepso.

V arbitražnopravni teoriji iz tega primera izhaja ti. “split the baby effect“, ki se pojavlja kot pogost očitek arbitrom, da odločajo na način, da vsaki stranki prisodijo nekaj (polovico) in le redko ena stranka dobi vse2. Zanimivo je tudi, da se ravno v teh dneh pojavljajo tudi pomembni premiki glede zloglasne arbitraže za rešitev sporov med Slovenijo in Hrvaško. Prispevek objavljam torej ravno v pravem času.


  1. Več o Salomonu na Wikipedijii. ()
  2. Več o efektu “split the baby” v povezavi z arbitražnim odločanjem Robert M. Smith. ()

Comments

Andraž, 8. April 2007, ob 22:27:

Dobro opažanje pa vendarle se mi zdi, da je glavni namen te sodbe njen moralni nauk, ki pa res zmeraj čisto ne drži. Toda to je pravo;)

denis benedik, 28. May 2007, ob 14:26:

malo bol natančno bi morali opisati

anže, 24. December 2009, ob 10:19:

Nikjer ne piše, da je druga žena karkoli videla. Celo nasprotno, iz besedila izhaja, da tega ni videla (kot je prikazano iz tvojih pomislekov) in da grem pri tem le za sklepanje (domnevanje) glede na posledice ;)

anže, 24. December 2009, ob 11:18:

Oz. naj še dodam očitno: v resnici je šlo za laganje, vendar Salomon tega ni mogel vedeti pred “koncem” zgodbe, zato je on to dojel kot sklepanje oz. navajanje domnevanega.

Respond now!