Sklicevanje na čezmerno prikrajšanje v spletnih dražbah

UVOD

Avstrijsko Vrhovno sodišče (Oberster Gerichtshof, OGH) je z aktualno odločitvijo 4Ob135/07t razjasnilo vprašanje, ali je pri ti. eBay poslih mogoče sklicevanje na institut čezmernega prikrajšanja, lat. laesio enormis (§ 934 ABGB).

LAESIO ENORMIS IN OMEJITVE UPORABE

Laesio enormis je institut, ki temelji in utrjuje obligacijsko načelo enake vrednosti dajatev (8. člen OZ), ki velja pri dvostranskih pogodbah, in zahteva enako vrednost vzajemnih dajatev.

Pri nas je čezmerno prikrajšanje (vsebinsko podobno avstrijskemu § 934 ABGB) urejeno v 118. členu Obligacijskega zakonika in daje oškodovani stranki pravico zahtevati razveljavitev sklenjene pogodbe, če je med strankama očitno nesorazmerje glede njunih obveznosti. Stranka izgubi pravico, če je za pravo vrednost vedela oz. bi bila dolžna vedeti. Morebitna vnaprejšnja odpoved tej pravici bi bila nična. Pogodba pa sicer lahko ostane v veljavi, če druga (obogatena) stranka ponudi dopolnitev do prave vrednosti.¹

Naš OZ v 5. odstavku določa dodatne izključitvene pogoje za sklicevanje na laesio enormis, in sicer:

• pogodbe na srečo (aleatorične pogodbe);
• pogodbe, sklenjene na podlagi javne dražbe (spletne dražbe tipa eBay niso javne temveč zasebne prostovoljne dražbe);
• pogodbe, pri kateri je bila stvar dana iz posebne naklonjenosti.

Predvsem sporen je bil morebiten obstoj aleatorične pogodbe (pogodbe na srečo). Obogatena stranka zagovarja stališče, da imajo spletne dražbe aleatoričen karakter in jih je tako potrebno obravnavati enako kot pogodbe na srečo. Pri pogodbah na srečo gre namreč za to, da stranke določene karakteristične rizike zavestno sprejmejo (npr. nakup loterijske srečke, itd.). V tem primeru je sklicevanje na laesio enormis brez učinka. Sodišče je, v izčrpni razlagi, stališče obogatene stranke zavrnilo in sklicevanju oškodovane stranke na laesio enormis ugodilo. Ponudnik lahko namreč kadarkoli tekom avkcije svojo ponudbo poljubno zviša ali pa od nje izstopi. Na ta način so ponudniku njegove pogodbene obveznosti zmeraj vnaprej znane.

1. Zanimivo pa je, da nemški BGB laesio enormis ne omenja. Pri čemer pa Zvezno Vrhovno sodišče, v svoji sodni praksi, posle, pri katerih dajatev ene stranke ne pomeni niti polovico vrednosti dajatve druge stranke, označuje kot nelojalne in tako nične. Kot pogoj zato se zahteva, da je obogatena stranka vedela za nesorazmernost vzajemnih dajatev. ()